Dragica Čarna © POIGRAVANJA / PLAYINGS https://www.dragicacarna.me/

ko te ni kot te besede tu do katerih mi ni ker so tako prazne tako neprijazne ker očitajo in je molk lepši samota prijaznejša od vseh očitkov vrti se čas kolesari lenari poležava meditira se sonči spet piše spet joče ga ni ga je premalo pa spet je zaspi se zbudi se prestraši zamuja se ne disciplinira ne pleše prav ne posluša si nič ne zapomni brez ritma je z vnetimi mišicami ves čas zunaj tempa vrti se čas kot luna le okoli mene ne kot sonce le okoli moje hiše ne kot pomlad ki pa pri meni redko potrka se mi nasmehne in me pelje ven vrti se čas vrtim ta čas vrti me čas Ljubezni brez doma, Dragica Čarna

Pusti misli, deli srce! ob božiču ob novem letu svet hobotnica zlatih krogov na vrtiljaku stoletij in senc svetla krogla v spirali sonca kot ljubezen pripeta s ščipalkami sreče kot vračanja v vsako prabit stvarstva zlate želje z listi časa kot obračanja v vse konce sonca ob božiču ob novem letu v spiralah dvoma na obrobjih nad ko čas useka ko pametni odneha naj upanja kot raztreseni kvas naj preseganja kot vračanja v nas danes jutri vedno znova za vsakega od nas kot zlati krogi obračajo lep svet zdrav čas... Pesem božiča in novega leta, ©  dragica čarna Srečno 2019!  slika je s spleta

dark semblances of light push into the air I’m inhaling like a smell of sulphur in my mouth like saliva acrid superfluous in moments of my expectations verses as they come along flee from myself like a child on a swing no sooner have I caught the board than she’s anew in the air her toes reaching upwards for the impulse to be greater for the momentum to be stronger as her feet get back to the ground I am lying on the edge of the edge the drop on my right kilometres deep this overhanging cliff my body on the ground and I am struggling for a cm slowly gathering my will to get away away from all ends which bear no beginnings and no light and which I cannot outgrow and which it’s not my lot to internalise Falling Falling Falling rivers everywhere borderless confluences of white waters and me clutching the pebbles the waving fences and wedging my feet into the stones in order not to slip into the foam of furious rivers battles a...

kot lesk v mojih očeh se smeje nek angel ki ne bdi nad menoj ki ne poležava ob meni ko njegova roka ne varuje moje in njegov korak hodi nevidno svoja pota proč od mojih kot v sanjah si me ujel v past med podboji vrat prestregel hrepenenja in mi križal čas nikoli moj nikoli moj angel Ljubezni brez doma, Indigo photo @ me

ob polni Luni ki tisti dan ni bila samo polna bila je popolna kot sprehod ob reki zapuščenih mlinov spuščajočega se mraka drug ob drugem v noči zvezd izzivalnih kot boginje z grških podob ki jih obudi čarobnost reke sredi sobe barv zemlje me gostijo tvoje oči in čas poje ob mizi s taktom duše ki se igra ki se išče v vseh čevljih iz časov Cezarja in Kleopatre tako tiha je noč samo moje dlani v tvojih laseh temnih in divjih in tvoje srce v galopu žrebca ki žubori ki zaspi tiste noči kot princ v dlaneh princese tako tiha je noč in Luna polna popolna nocoj sama kraljuje v mojih dlaneh in ti bogvedi kje v gosteh s svojim konjem ... dragica čarna, Ljubezni brez doma foto copyright Marjana Kovačič