Ob polni luni

ob polni Luni
ki tisti dan ni bila samo polna
bila je popolna
kot sprehod ob reki
zapuščenih mlinov
spuščajočega se mraka

drug ob drugem
v noči zvezd
izzivalnih kot boginje
z grških podob
ki jih obudi
čarobnost reke

sredi sobe
barv zemlje
me gostijo tvoje oči
in čas poje ob mizi
s taktom duše
ki se igra
ki se išče
v vseh čevljih
iz časov
Cezarja in Kleopatre

tako tiha je noč
samo moje dlani
v tvojih laseh
temnih in divjih
in tvoje srce
v galopu žrebca
ki žubori
ki zaspi
tiste noči
kot princ
v dlaneh
princese

tako tiha je noč
in Luna
polna
popolna
nocoj
sama
kraljuje
v mojih dlaneh
in ti
bogvedi kje
v gosteh
s svojim konjem
...
dragica čarna, Ljubezni brez doma
foto copyright Marjana Kovačič