prepusti se...
Posts
ob smrti
znotraj obicajnega plesnivo je srce ki ne zna zajokati v odtenkih vsakdanjosti ni res da ni bilo trpljenja v umiranju le nevidezno ostaja svet isti Dragica
iz arhiva
ko ne mores pisati vec ko otrplo prebujas sonce in enako noc ko se izogibas prijateljem in ubiras steze samote samo da ne srecas nikogar vec in pozabis da so na svetu se ljudje da ja ne bo treba nikoli vec nikomur pojasnjevati nicesar nicesar iskati nicesar pozabljati nicesar izgubljati nicesar prebolevati jo ubrati naravnost na postajo in na zadnjem sedezu vlaka nikogar poznati nikogar pozdraviti nikomur odzdraviti in izstopiti v samoti na zadnji postaji neme poti sam... Dragica, Roma, 17.9. 1987