ko me nagovarja molk
foto © dragica čarna ko me nagovarja molk in zvezde ne bedijo z menoj in luna slači svojo svetlobo odsotna zadostna sama sebi in poljane žit ne pojejo z maki in so ulice ze zdavnaj zaspale s hrupom nesmislov in je tišina zgovornejša od petja rek: samo tanek trak morda selotejp da si prelepim usta in bo dovolj da odidem spat in besede ostanejo v meni neoblečene nekje pod tušem brez ihte brez kompasa brez misli ko me nagovarja molk me nagovarjaš ti nikoli moj veter in ne vem s katero luno naj ubežim katero obleko naj ji ukradem katere sanje naj si spletem v lase s katerimi zvezdami prekolesarim obronke tišine da bo noč zapela z menoj... moja! poigravanja © dragica čarna