grenke posode časa

© dragica čarna
foto je s spleta

grenke posode časa
s preletom svetlobe nad seboj
samevajo
skrite
pred pogledi 
vsiljivih
ognjev
ujete
v labirinte
vdihov
tik ob cestah
po katerih
že dolgo
na veke?
ne hodi
svet

bolečina
kot prazne roke
kot pot
od tu do tja
ki jo čas 
tlakuje v zlato
jo širi
in ji daje
moč

svetlobe
v amforah peska
gradove
dolbejo
vsak se rojeva sam
in dan se raztaplja  z njimi 
in tedni 
in leta
s kolovrati pričakovanj
obračajo moj tok
v  sanjah
brez konca


kameni
ceneni?
nekje ne robu
prezrtih tokov 
kjer luna cefra
sonce
in čas ne umira
me čuti
zbujajo
polagajo v zibke
med grenke posode bogov
v kopeli svetlobe
tam
se zbujam
se iščem
prenavljam

.in zgolj
sem.